spampoem > spam + poem

12. 12. 2013

LPP spam

avtor spampoem

ali seksizem Planeta Siol.net na avtobusnih zaslonih

Serija zmagovalnih med jutranjo vožnjo 11. decembra:

“Ključni modni kos. V črnih salonarjih boste vedno videti odlično. Obujete pa jih lahko skoraj kamorkoli.”
Medtem se odvrti več fotografij dolgih golih nog; kdo vendar potrebuje preostale dele ženske? Salonarji se resnično dobro obnesejo v službah, kjer veliko hodite ali stojite (medenica se kar zvija od užitka, da o  hrbtenici, kolenih, gležnjih in prisrčno stisnjenih nožnih prstkih ne govorimo), pa tudi za sedeče poklice so najboljša izbira (noge se bodo počutile tako seksi, da ne bodo niti opazile nenaravne prenapetosti, ki se prenaša po vsem telesu). Tudi ob sprehodu po drseči podlagi, nagnjenem terenu, stopnicah, granitnih kockah, rešetkah, makadamu, travniku itd. boste vesele, da ste jih obule. Za vožnjo kolesa in avta so odlični, za spretno navigacijo in dobro ravnotežje na avtobusu pa skoraj optimalni. Pozimi vam bodo krasno greli nožice in omogočali varno hojo po ledu. Če vam zateži kakšen manijak, mu boste v njih zlahka zbežale. Kaj še čakate?

“Ali ste vedeli, da ženske podlasice umrejo, če v času za parjenje ne najdejo partnerja?”
Točno ta podatek sem potrebovala za dobro jutro.

V novi Fructalovi reklami vidimo žensko zadnjico v ozkih kavbojkah; oblikovalcu je vseeno uspelo v zadnji žep vstavit (presenetljivo nevešče ufotošopat) velik tetrapak soka. Ta je namreč tak za s seboj.

“Potrebujete mojstra takoj?”
Pokaže se klen mojster moškega spola. Nato komaj opazimo podobi dveh žensk, ki zelo hitro švigneta mimo (sta očitno dve, ki potrebujeta). Nato drugi mojster, ki zadovoljno pleska, poškropljen z belo barvo. Trudimo se izogniti psihoanalitični interpretaciji.

Tudi SMS pasica ne razočara: “lepotička na 9 <3″ (za nepoučene, slednji znak predstavlja srček); “lepotiiice na 8ki”. Nič o kakšnem lepotcu.

Reklama za MojPlin+ Energetika sporoča: “Zaradi velikega interesa podaljšujemo akcijo”. Za poudarek so izbrali fotografijo mladenke (tokrat celo vidimo njen obraz, ne samo posameznih interesnih con!), ki hudomušno gleda levo gor, kot da si rahlo izmišljuje (denimo: ni nam še uspelo doseči prodajnega cilja, ljudi ponudba enostavno ne zanima, zato bomo poskusili umetno ustvariti povpraševanje).

Ženski obraz (ne samo noge, zadnjico ali prsi) začuda vidimo tudi v reklami, v kateri potrošnica izgubi kreditno kartico, a se spet sproščeno in zadovoljno smehlja, ko jo prekliče prek SMS storitve (nekateri so hitro srečni). Je res, da ženske veliko kupujemo. Vendar praviloma za družino in redko luksuzne dobrine zase iz čistega užitka.

Sama sreča, da nam eden od naslednjih člankov svetuje, naj se za praznike znebimo knjig, če nam jih preveč leži po stanovanju (strašna situacija!). Če se jih ne rešimo in se morda celo lotimo branja, bomo res težko samo lepotičke v salonarjih …

Zapisano pod komentarin lpp spam 12. 12. 2013 16.31
0 Komentarjev

11. 12. 2013

TV spam!

avtor spampoem

In zdaj nekaj popolnoma drugačnega;

pazite, kajti spam vas lahko napade tudi skozi televizijski zaslon!

Dopisnico I. so v istem večeru zaskočili naslednji trije neokusni vsiljivci:

Posvarili smo vas.

Da pa ne zaključimo v tem morbidnem vzdušju, naj vas spomnimo na etimološki izvor spama.

Zapisano pod komentarin tv spam 11. 12. 2013 16.40
0 Komentarjev

1. 12. 2010

O pravilih pisanja

avtor spampoem

Ben Myers opozarja na razliko med surovino – spamom – in končnim izdelkom – spesmijo: “Prave spesmi zahtevajo človeški vložek; morajo biti urejene, sicer postanejo neberljivo blebetanje. [...] Tisto je tipkanje, ne poezija.”

Osnova spoezije je vedno dejanski spam; zakonitosti žanra narekujejo reinvencijo, ne invencijo. Izmišljevanje vrstic po potrebi ni etično in izniči samo bistvo pesnenja, skušnjavi pa se lahko izognemo s pisanjem iz dovolj obsežne baze. Stopnja purizma je odvisna od posameznika – lahko:

Ehdom se denimo drži naslednjih pravilih pesnjenja:

  1. odpri neželeno e-pošto,
  2. odstrani povezave,
  3. odstrani narobe črkovana imena zdravil,
  4. dodaj prelome vrstic in punktuacijo,
  5. nekaterim besedam spremeni slovnični čas, da je pesem razumljivejša.

Bazo spama lahko dopolnjuješ iz lastne mape z neželeno pošto (recimo na približno na mesec dni, po katerem je običajno avtomatsko zbrisana s strežnika), jo nabiraš pri družini, prijateljih in sodelavcih ali jo najdeš na spletu (nekaj primerov pri strani med povezavami). Splača se jo urediti po jezikih, nato pa abecedno ali tematsko.

Te je zamikalo? Kaj še čakaš? :)

P. S. – Sama se zaenkrat držim dokaj restriktivnega pisanja na podlagi popolnoma nespremenjenih naslovov, ki sem jih prejela sama, enega na vrstico, a večinoma v prostem verzu.

Zapisano pod komentar 1. 12. 2010 14.03
0 Komentarjev

Renesansa spoezije

avtor spampoem

Zamisel o sestavljanju poezije iz naslovov vsiljene pošte se mi je porodila pred nekaj leti, a je postalo po hitrem guglanju očitno, da še zdaleč nisem prva. Entuiziasti so že začenjali oblikovati zakonitosti žanra spam poezije, krajše spoezije, publicisti in teoretiki pa so razpravljali o njenih potencialnih razsežnostih ter jo umeščali v prostor in čas. Po nekaj zabavnih poskusih me je tako veselje nad “instantno poezijo” kljub neodvisnemu odkritju za nekaj časa minilo.

Pred kratkim sem se spomnila opuščenega projekta in ugotovila, da je marsikateri blog medtem zamrl; spletna kultura je posrečeno idejo manično navdušeno kanonizirala, na hitro prežvečila in spet izpljunila, ko se je izoblikoval naslednji trend, ustrezen njeni uborni sposobnosti koncentracije.

Spoezija seveda ni postala “nova poezija 21. stoletja”, prav tako so se pokazale za zmotne napovedi, da “na novo izumlja jezik”, in ta blog nima visokoletečih literarnih pretenzij. Odpiram ga izključno iz veselja do literarnega obrobja, jezikovnega recikliranja ter družbene kritike in aktivizma na splošno. Spoezija je v primerjavi z drugim literarnim udejstvovanjem presneto demokratična in izenačevalna; od avtorja ne zahteva visokega kulturnega kapitala, nastaja po principu kombinatorike oziroma kvačkanja. Zaradi vsebine materiala, naslovov spama, je neizogibno ironična in s tem inherentno antikapitalistična. Kot “notranji sovražnik” je sicer omejena na besedišče polavtomatiziranega hiperpotrošništva, a ravno zato predstavlja oblikovanje avtorskega, individualnega izraza na njegovi podlagi zanimiv izziv.

Naslednja omejitev je seveda jezikovna; v tipičnem slovenskem inboxu se znajde veliko angleškega materiala, nekaj malega še nemškega, ostali jeziki pa so avtomatsko marginalizirani. Moja velika želja je vzpostavitev slovenske spoezije, torej sem na lovu za slovenskim spamom. Priporočam se za napotila na največje slovenske promocijske e-onesnaževalce!

Zapisano pod komentar 1. 12. 2010 10.46
0 Komentarjev